Zgodovina Tomos-a

Ideja premagala dvome V povojnem obdobju so na Krasu iskali možnosti za razvoj nove industrije in kljub deljenim mnenjem in dvomom o upravičenosti in možnosti proizvodnje motornih koles, se je ideja načrtovalcev nove tovarne julija 1954 uresničila s podpisom sklepa o ustanovitvi tovarne motornih koles v Sežani. Že naslednji mesec, se je v dokumentih prvič pojavilo tudi ime TOMOS - TOvarna MOtornih koles Sežana. Nekaj mesecev kasneje, in sicer oktobra leta 1954, ko je dokončno rešena usoda cone B Slovenskega tržaškega ozemlja, se slovenska vlada odloči, da se bo tovarna zgradila v Kopru, ki je že postajalo glavno središče primorske industrije.

Najprej licenca Prvi direktor tovarne Franc Pečar je licenčno pogodbo podpisal z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch, ki je ustrezala Tomosovim proizvodnim načrtom, saj so v Puchu proizvajali ekonomična in robustna motorna kolesa, primerna za neurejene in strme ceste. Puch naj bi Tomosu ponudil ugodne licenčne pogoje tudi zaradi dvoma v uspešno osamosvojitev tovarne.

...potem prostori Zasilne prostore so uredili že konec leta 1954 in že naslednje leto so v njih začeli sestavljati motorna vozila. Novo tovarniško halo so začeli graditi takoj ob ustanovitvi, a se je gradnja zavlekla do leta 1959, ko je novo tovarno uradno odprl predsednik SFRJ Josip Broz-Tito.

Prvi motorji Prvi izdelek, ki so ga sestavili v Tomosu je bil motor Tomos Puch SG 250. Leta 1955 so jih izdelali 137, prav tako so že prvo leto sestavili 124 skuterjev RL 125 in sto mopedov. Naslednje leto so po številu sestavljenih enot izstopali mopedi (1712 enot), sledila so jim motorna kolesa (615) in skuterji . Vzporedno z licenčno proizvodnjo je Tomos že v začetku vse svoje moči osredotočil v lasten razvoj serijskih modelov.

Razvoj lastnih mopedov Začetki lastnega razvoja mopedov segajo v pozna 50. leta, ko so nastale številne izpeljanke mopeda Puch MS 50 s skupnim imenom Colibri. Prvi Colibriji so imeli oznako VS 50, kasneje pa so dobili nove oznake od 01 do 013. Posamezne izvedbe so prilagodili tudi tujim tržiščem. Leta 1959 so izdelali že več kot 17000 Colibrijev in sklenili pogodbo za prvi večji izvoz na Švedsko. Najuspešnejši med Colibriji je bil tip 12, njegova izpeljanka Colibri T 12, ki so jo prvič predstavili leta 1961 pa je postala najbolj priljubljen moped pri nas.

Šestdeseta prinesejo spremembe V začetku 60. let so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v Evropi upada, zato so v Tomosu svoj proizvodni program motornih koles priredili in se usmerili izključno k izdelavi dvotaktnih motorjev prostornine 50 cmі. Za sistematičen in organiziran razvoj so leta 1962 ustanovili Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil v sodobno opremljen Inštitut Tomosa. V 60. letih je nastopilo najplodnejše obdobje Tomosa, ki se je raztegnilo tudi v naslednje desetletje.

Najplodneše obdobje Na prelomu v 70. leta so se v Tomosu začele prve priprave na izdelavo avtomatikov lastne konstrukcije, saj je vladalo na tržišču vedno večje zanimanje za tovrstne motorje, nakupi komponent v tujini pa so bili vedno dražji. Nastal je Avtomatic A1, za katerega so v celoti izpopolnili motor z eno prestavo in ga vgradili v prirejeni cevni okvir starega Avtomatika. Njegov naslednik Avtomatik A3 pa so osvojili leta 1973, ko so pognali novo sodobno linijo z avtomatskimi stroji za varjenje okvirjev. Tako so začeli v Tomosu izdelovati nove cevne okvirje in njihovi motorji so se tudi na pogled ločili od licenčnih Puchovih.

Vozili so jih tudi "otroci cvetja" Zaradi višjega standard se je v 70. letih povečalo število mlajših kupcev mopedov. Ti so se ozirali za avtomatiki in za mopedi iz družin A-OS, A-ON in APN. Zlasti slednji so postali med mladimi posebej priljubljeni, zato so v Tomosu izdelali tudi posebne izvedenke teh mopedov z visokim krmilom, sedežem s hrbtnim naslonjalom, stranskimi torbami in veliko kroma.

Nova generacija Colibrijev V 70. letih so poslali na trg številne nove modele motornih koles Colibri. Colibriji T-03, T-12 in T-13 so imeli še Puchove motorje, Colibri 14V pa je imel že vgrajen motor Tomosove lastne konstrukcije. Po letu 1973 so imela vsa Tomosova motorna kolesa in kolesa s pomožnimi motorji vgrajene motorje lastne konstrukcije. V tem obdobju razvijejo tudi Colibri 15 z močnejšim motorjem, ki se je po zmogljivosti že močno približal motornim kolesom.

Posodobljena osemdeseta Po številu novih rešitev, prototipov in patentov sodeč je Tomosova razvojna dejavnost dosegla vrhunec v 60. in 70. letih, kriza, ki je nastopila med leti 1979/80, pa je postavila mejnik v razvojni dejavnosti. V 80. letih je Tomos posodobil celoten program dvokolestnih vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupnosti in škodljivih snovi v izpuhu, položaju voznika med vožnjo ter sodobnemu videzu.

Ponovno konkurenčni Celoten program dvokolesnih vozil se je s posodobitvami v 80. letih znova postavil ob bok svetovni konkurenci. Prvi od izdelkov novega programa je bil APN 6, ki so ga predstavili leta 1981. Predstavnik nove generacije Tomosovih motornih koles tega obdobja pa je Tomos BT 50 iz leta 1985, ki je bil opremljen z litimi platišči in smernimi kazalci. Na osnovi tega modela so kasneje izdelali tudi Tomos ATX 50 C v terenski izvedbi.

Novejši modeli V proizvodnem programu dvokolesnih vozil Tomos za leto 1998 zasledimo poleg Avtomatikov A3 (različnih izvedb in imen) tudi ATX 50 C, dve izvedbi APN 6, novi Colibri in TX 5 (moped za otroke v kros izvedbi). Programu se je pridružil še novi moped Flexer z omejitvijo končne hitrosti pri 25 km/h ali 45 km/h.

Preizkušnje so jih utrdile Po padcih, ki so pretresla podjetje v začetku 90. let, je Tomos aprila 1998 postal sestavni del korporacije Hidria. Učinkovito so reorganizirali proizvodni proces in brez večjih tehničnih izboljšav dosegli večjo delovno storilnost. Tomos je postal stabilno podjetje s privlačnim programom, čvrsto organizacijsko strukturo, velikim kadrovskim potencialom in jasno vizijo.

Vir: Tomos.si